v drugi polovici aprila se nam je v skupini pridružila še druga polovička otrok in nova vzgojiteljica Irena. Postalo je še bolj živahno in veselo. Najprej smo še malo jokali in se navajali na igralnico ter se igrali in spoznavali. Potem pa je prišel maj in odločili smo se, da kot pravi frajerji in frajerke zaključimo uvajalno obdobje in začnemo z novim tematskim sklopom. Izbrali smo si temo: TRAVNIK. Hodili smo na sprehode in iskali metulje in polže, ker pa so se nam le-ti skrili, smo si ogledovali čebele, ki so sedele na cvetovih in nabirali cvetlice. Regrat se nam je zdel tako barvit in dišeč, da smo ga nekateri kar morali poskusiti še z usti. Žal pa vzgojiteljici nista bili preveč veseli in sta tako početje takoj ustavili. Kljub temu smo na sprehodih uživali!
V igralnici nas je obiskala skvačkana čebela, ki jo je za nas izdelalal vzgojiteljica Tjaša. Prinesla pa je tudi flavto. Nekateri smo z odprtimi usti čakali, da se spozabi in nam pusti, da ji pomagamo pihati. Najprej je Tjaša zaigrala melodijo na flavto, nato pa sta nam z Ireno še zapeli pesem Janez Bitenc: Čebelica. Ob tem pa je naša kvačkana čebela oživela in letala med nami ter vsakega požgečkala. S čebelo smo raziskovali travniške rastline. Nekatere so prav lepo dišale. Spoznavali smo, da se rastline ne mečka, čeprav nas je to tako zelo mikalo. Prav zato nam je vzgojiteljica Tjaša raje na mizo prilepila senzorično vrečo z rastlinami, ki smo jih lahko opazovali in jih pri tem nismo mogli natrgati ali zmečkati.
Vzgojiteljica Irena je v igralnico prinesla čisto pravega polža. Tako napeto smo ga opazovali, da ga je bilo vrjetno sram, saj nam je rožičke pokazal le na hitro. Spoznali smo, da moramo s polžem ravnati nežno. Na rahlo smo ga s prstom božali po hiški. Pogumni med nami pa so tudi pustili, da nam ga Tjaša odloži na roko, a smo jo nato v smehu omaknili, ker je bil občutek prav smešen. Prebrali smo si tudi knjigo Antoon Krings: Polžka Blažka. Na ilustracijah je bilo polno polžev in ker smo bili še pod vtisi polža, ki smo si ga ogledali, smo ves čas kazali na polže, da jih Tjaša in Irena slučajno ne bi spregledali.
Raziskovali smo tudi kartonke, slikanice in poučne knjige o travniških rastlinah in živalih. Tjaša in Irena sta ves čas ponavljali: “Kje je polž? Kje je velik metulj? Kje je majhna mravlja?” Očitno nista hodili v vrtec, ker smo jima mogli neprestano pomagati in kazati s prstom.
Nismo se samo učili ampak tudi ustvarjali. Iz posušenih travniških rastlin smo izdelali sliko z naslovom TRAVNIK. Vzgojiteljica tjaša pa nam je zaigrala tudi lutkovno predstavo: Trije metulji. Nato pa smo tudi sami odtisnili metulje s pomočjo prstnih barv.
Nekaj stvari pa tudi nismo uspeli ujeti na sliko. Tjaša in Irena sta nam poleg Čebelice peli tudi Gosenico. Pri tem sta tako smešno, nazorno izvajali gibe kot da želita, da ju posnemamo. Pa smo se ju nekateri le usmilili in pomigali na dolgo ter pomigali na kratko. Vzgojiteljica Tjaša nam je pripravila tudi čutni poligon GOSENICA. Eni so ga preplezali, drugi prehodili tretji pa so pokazali svoje mišice in vzgojiteljicama dokazali, da lepilni trak, ki je držal plošče na tleh ni pol toliko močan kot so oni.
Dnevi so postali toplejši, zato smo se velikokrat zadržali tudi na naši terasi, Prebili pa smo se tudi do vrtčevskega igrišča. Taktično smo poskušali v čevljih in hlačah prinesti nekaj mivke tudi v igralnico, a žal neuspešno, saj sta nas Tjaša in Irena hitro spregledali in otresli.
Svoje pridobljeno znanje smo ponovili ob slikah travnika in travniških živali, kjer smo pokazali, da za šalo na sliki prepoznamo rožo, pikapolonico, polža, metulja … Sedaj pa že komaj čakamo, da slišimo in vidimo, kaj bomo spoznavali v juniju.
skupina JEŽKI in vzgojiteljici Tjaša ter Irena